Ceste

Dravograd in Labot: obvoznica do leta 2025
Dravograd in Labot: obvoznica do leta 2025

Se boste udeležili EU volitev?

22.09.2019 15:58 Uredništvo

Prebivalci Dravograda in čezmejnega Labota so se povezali v boju za skupni cilj - obvoznico. Oboji se namreč soočajo s tovornim prometom skozi mestno jedro, kar močno vpliva na kvaliteto življenja. Minuli petek so na novinarski konferenci ob nekdanjem mejnem prehodu Vič predstavili svoje načrte.

Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dravograd Ferdo Abraham je predstavil zaskrbljujoče stanje prometne varnosti v dravograjskem trškem jedru. Skozi trg namreč vsak dan pelje od 1200 do skoraj 3000 vozil v eno smer, med njimi je 30 odstotkov težkih tovornih vozil. Na prvi šolski dan letošnjega leta so med drugim v eni uri našteli 58 tovornjakov.

Podžupan Anton Preksavec je opozoril, da gost tovorni promet skozi trg predstavlja posebno nevarnost za najmlajše, saj sta v neposredni bližini vrtec in osnovna šola, hkrati pa onesnažuje okolje in uničuje komunalno infrastrukturo, onemogoča pa tudi razvoj trškega jedra.

Čeprav prve zamisli o obvoznici dravograjskega trga segajo v sredino 20. stoletja, pa so Dravograjčani odločneje pristopili k težavi pred nedavnim. Ustanovili so Civilno iniciativo za obvoznico Dravograd. Trenutno obstaja idejna verzija dravograjske obvoznice kot navezovalne ceste na prihodnjo tretjo razvojno os, postopki za njeno umeščanje v prostor pa so že stekli. Številni Dravograjčani sicer opozarjajo, da gre za nerealno in nepraktično možnost. Civilna iniciativa, ki bo začela v podporo svojim aktivnostim kmalu zbirati podpise, si med drugim prizadeva tudi za preučitev dodatnih tras za obvoznico. Ponudili so alternativni predlog trase obvoznice, ki ga je pripravil Milan Prša in je cenejši, predvideva pa krajanom prijaznejše rešitve ter manj posega v prostor, obenem pa ponuja tudi rešitev tranzitnega prometa po Mariborski cesti, ki je iz dosedanjih predlogov bila izvzeta, čeprav se sooča z enakim problemom, kot staro trško jedro. Civilna iniciativa si bo prizadevala tudi za to, da bi se vključila v koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje tretje razvojne osi.

Kot je pojasnil koordinator Civilne iniciative za obvoznico Dravograd Rok Kotnik, pričakujejo, da bo državni prostorski načrt za hitro cesto mimo Dravograda – s čimer bo umeščena tudi dravograjska obvoznica – sprejet do konca leta 2020, nato bi se obvoznica sprojektirala v letu 2021 in zgradila do leta 2025.

Predvidoma bi se naj dravograjska obvoznica, tako kot južna slovenjgraška obvoznica, projektirala ob podpori evropskih sredstev, in sicer na podlagi aktualnega dogovora za razvoj regije, a pri tem dravograjsko občino še bolj kot slovenjgraško lovijo roki za črpanje predvidenih sredstev.

S podobnimi težavami se soočajo tudi v Labotu, kjer si za izgradnjo obvoznice prizadevajo od leta 2004, prve resnejše odzive deželne vlade pa so dobili šele nedavno, ko so opozorili na konkretne načrte Slovenije glede gradnje tretje razvojne osi.

Predstavnik labotske Civilne iniciative Gerald Hartman je na novinarski konferenci opozoril, da težave  povzroča že lokalni promet, tranzitni pa ga še poslabšuje. Župan Labota Josef Ruthardt je ob tem dodal, da se bo promet skozi Labot ob dokončanju železniške postaje v Šentpavlu v Avstriji in ob izgradnji tretje razvojne osi v Sloveniji še povečal.

Zato čimprejšnji odziv svoje države ter “jasne in sprejemljive rešitve za obvoznico” pričakuje tudi labotska civilna iniciativa, prebivalci na obeh straneh meje pa opozarjajo, da so vlaganja države v cestno infrastrukturo nujna za ohranitev in nadaljnji razvoj obmejnega območja.

Koroška Danes

Kontakt z nami

© Copyright 2016-2018 Koroška Danes