14.08.2019 02:03 Uredništvo

Ob obletnici rojstva največjega koroškega književnika Prežihovega Voranca se že od leta 2003 ob njegovi rojstni hiši zberejo ljubitelji pisane besede ter zavedni Korošci, ki prepoznavajo Prežihov doprinos k razvoju in krepitvi koroške identitete. Prežihova bajta v letošnjem letu praznuje 40. let delovanj kot muzej in v kratkem se ji obeta tudi prenova.

Prejšnjo soboto, 10. avgusta, so se ob 17. tradicionalnem srečanju pri Prežihovi bajti, ki ga organizirajo od 110-letnice Prežihovega rojstva, posvetili srečanje obeležitvi 40. obletnici delovanja muzejske enote Prežihova bajta, ki je svoja vrata obiskovalcem odprla 11. oktobra 1979 in še danes velja za najbolj obiskan spominski kraj na Koroškem.

Slavnostni govornik je bil upokojeni strokovni sodelavec Koroškega pokrajinskega muzeja Miroslav Osojnik. Na proslavi je bil prisoten tudi ravenski župan dr. Tomaž Rožen, ki je prisotne pozdravil in obljubil, da se bo občina Ravne še naprej zavzemala za ohranjanje spomina na Prežiha in njegove brate, zato so letos po željah ravenskih svetnikov začeli obnavljati cesto do same lokacije. Čaka jih še obnova skednja, ki bi lahko imela svojo večnamensko lastnost in kjer bi lahko več pozornosti posvetili tudi drugim temam koroške preteklosti. 

Slavnostni govornik Miroslav Osojnik je ob tem dejal: »Spominski muzeji slovenskih pisateljev so torej priljubljena točka literarnih ekskurzij, kulturnih dnevov in izletov slovenskih osnovnih in srednjih šol. Ta trditev velja stoodstotno tudi za Prežihovo bajto, ki jo je predvsem v drugem in začetku tretjega desetletja njenega obstoja odlikovala čudovita statistika. Vsako sezono od omenjenega obdobja je obisk presegel deset tisoč obiskovalcev, v zadnjih dveh od teh sezon pa si je Prežihovo bajto ogledalo več kot dvanajst tisoč, v Prežihovem letu 2001 celo nekaj prek trinajst tisoč obiskovalcev. S takim obiskom smo bili v muzeju zelo zadovoljni, saj smo bili v statistiki spominskih muzejev v naši republiki na odličnem drugem mestu takoj za Prešernovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem.«

Med prisotnimi obiskovalci je bil tudi zgodovinar in ravenski svetnik Milan Mrđenović, ki je na občinskih sejah izpostavil problematiko zanemarjanja ceste do Prežihove bajte. Opozoril je, da muzej čaka še veliko dela: »Nova cesta je šele prvi korak naprej pri oživitvi tega kulturnega spomenika. Čaka nas še obnova skedenja, ki ga občina obljublja že 10 let in seveda oživitev kašče. Šele nato lahko pričakujemo, da bo omenjena lokacija ponovno zaživela, kakor pred 20 leti, ko je takrat še samostojni ravenski muzej s skromnimi sredstvi, kot smo slišali v govoru gospoda Osojnika, uspel v te kraje privabiti več kot 10 tisoč obiskovalcev na leto. Prežihova bajta  še naprej ostaja naš velik turistični potencial, ne samo Prežihova bajta, temveč tudi Vorančeva pot, kompleks bližnjih turških šanc in Štauharija na Ravnah. Veliko je še tega kar ni izkoriščenega, zato je prišel skrajni čas, da se v tej smeri izdela nekakšna strategija turističnega razvoja mesta in koroške regije na podlagi, ki jo že imamo.«

Prežihova bajta je sicer značilna koroška stavba malega kmeta "bajtlerja". Z notranjo razporeditvijo prostorov hiše in "štiblca" je značilna hiša s črno kuhinjo ter zato tudi etnografsko zelo zanimiva. V hiši so predstavljene utrinki iz Prežihovega življenja in dela, skupaj z neposredno okolico pa hiša obiskovalca približa času in okolju iz katerega so izšli Voranc ter veliko njegovih literarnih junakov.

Po uspešnem začetku tisočletja, ko je obisk Prežihove bajte dosegel tudi čez 10.000 obiskovalcev, je danes ta številka znatno manjša - letno obišče Prežihovino okoli 4000 ljudi, med njimi je veliko šolarjev in drugih organiziranih skupin. S skrbnim vodenjem in z ustreznimi investicijami si rojstna hiša največjega koroškega literata lahko obeta novo zlato obdobje in nov rekorden obisk.