Celjan, ki je branil Koroško
03.05.2019 23:04 Artur Švarc Portret: Jože Kramberger
6. maja mineva tudi 100 let od smrti in vodja borcev za severno mejo, Franja Malgaja.
Malgaj se je rodil 10. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju še v Avstro-Ogrski. Ob izbruhu 1. svetovne vojne 1914 je bil star 20 let, jeseni pa je bil vpoklican v 87. celjski pešpolk. 1915 ga najdemo na Doberdobu, kjer se kot nižji častnik bori proti Italijanom. Vmes je bil s Soške fronte odsoten zaradi tifusa, po vrnitvi pa so njegovo enoto prestavili na Tirolsko, kjer je skupaj z 18 slovenskimi vojaki sam zavzel postojanko na Monte Zebiu.
Za to je dobil zlato medaljo za hrabrost in sredi 1917 poslan s fronte na rehabilitacijo v Gradec. Tam je študiral tudi pravo. Ob koncu vojne je Malgaj, po činu že poročnik, v Celju zbral prostovoljce in z njimi 6. novembra odšel na Koroško. Osvobodili so celotno Mežiško dolino, 1. oktobra pa je po dekretu vlade Države SHS v Zagrebu napredoval v nadporočnika. 23. novembra je čez Dravograd prodrl v Labot in naprej do Velikovca. Vrsta nepravilnih odločitev nadrejenih je Malgaja oddaljila od Koroške v zaledje.
Narodna vlada je aprila 1919 podprla nov vdor na Koroško pod poveljstvom Milana Bleiweisa. Popolnoma nepripravljene je najprej zaustavila avstrijska vojska, ob protiofenzivi pa so Avstrijci prodrli po Mežiški dolini vse do Pameč in zasedli tudi Dravograd po levem bregu Drave vse do deželne meje pri Murnhofu. Njihov prodor je skušal zaustaviti tudi Malgaj s svojo četo in je 6. maja umrl v Tolstem vrhu. Malgaj naj bi se med sestopanjem z drevesa po nesreči z ročno bombo zataknil ob vejo, ta pa je eksplodirala.
Za njegovo smrt obstajajo tudi druge različice, med sestopom z drevesa, na katerem je ogledoval za prodirajočimi avstrijskimi enotami, je z bombo udaril v štor in je eksplodirala, prav tako naj bi avstrijci s puško zadeli v bombo za pasom, četrta teorija pa pravi, da naj bi potem, ko so njegovo enoto obkolili, storil samomor.
Na ovinku v Dobrijah so mu postavili spomenik, ki so ga Nemci med 2. svetovno vojno porušili, obnovljen pa je bil po vojni. Posmrtno je 1920 Malgaj prejel Karađorđevo zvezdo z meči 4. razreda.
Potem ko so Avstrijci zasedli velik del Koroške, se je konec maja 1919 zgodila protiofenziva s pomočjo 4. srbske Armade, ki je do konca junija slovensko-srbska vojska zavzela praktično celotno Koroško, od Rožanske doline na zahodu in Beljaka do Celovca in vse do St. Andreja v Labotski dolini.
Prijava omogoča lažje komentiranje.