V času, ko se je postavljala žica na slovenskih mejah, je v Slovenijo po nevarni sredozemski poti prišel in v njej nepričakovano tudi ostal sirski založnik in pesnik Mohamad Al Munem. Pesnik iz Alepa je bil kot begunec že rojen, njegova zgodba, zapisana v Treh spominih, ni le zgodba živahnega intelektualnega dogajanja v Alepu, temveč sega v čas pred rojstvom, ko sta iz Palestine morala pobegniti njegov oče in mati, je zgodba begunske družine, njene sreče, nesreče in skoraj neverjetnih dramatičnih obratov usode. To je tudi knjiga o prijateljstvu z novinarjem Andražem Rožmanom, ki ga je skozi številne pogovore spoznaval, se od njega učil in končno postal pisatelj knjige, ki jo držite v rokah. Je knjiga spominov na tri mesta, biografija nekega učitelja in roman o poslušalcu, ki postaja pisatelj.

Ljubiti drugega, pomeni priti do glasu drugega, tistega, ki trpi ali je trpel, in ki se skozi pripoved osvobaja. Pri tem je uspelo Andražu Rožmanu iz sogovornika izvabiti najbolj brutalne in najnežnejše tone. Toda v tistem se tudi v poslušalcu-zapisovalcu zgodi nekaj magičnega. Prepoznanje morda, da sprotno prevajanje življenja v poezijo, pomaga pri razumevanju jaza. In da poezija lahko reši življenje.

V Treh spominih torej ne gre zgolj za pustolovščino, temveč za praskanje pod povrhnjico. Radodarnost in ljubezen sta ključni besedi za to knjigo. Ter pogum. Na obeh straneh.