01.10.2020 13:15 Artur Švarc

Eden najbolj znanih slikarjev 20. stoletja na avstrijskem Koroškem je odraščal v Dravogradu in pustil spomin na kraj ob stičišču treh dolin tudi v mnogih svojih slikah, kamor se je vračal vse življenje.

Raimund Adolf Kalcher se je rodil 19. decembra 1889 v Beljaku. Oče Rudolf je bil gozdar, mama Maria Anna, rojena Mischou, je izvirala iz znane gostilničarske družine, njen ded pa je v Beljak prišel in ostal kot Napoleonov vojak. Prav francoski občutek za estetiko naj bi po mnenju kritikov zaznamoval tudi življenjsko pot slikarja Raimunda Kalcherja. Ta je imel še pet let starejšega brata, Rudolfa Arthurja, ki je prav tako povezan z Dravogradom in je tu tudi umrl.

Še v Raimundovem zgodnjem otroštvu  je oče Rudolf sprejel novo službo in postal gozdarski mojster pri podjetju Ujlaky, Hirschler & Sohn iz ogrskega Alsodomboruja, danes Donje Dubrave ob Dravi na madžarsko hrvaški meji. Podjetje je na našem področju imelo 2200 hektarjev površin in tri gozdne revirje, ukvarjali pa so se prvenstveno z vzgojo drevesnih sadik in gozdarstvom. Verjetno zdaj že vsak Dravograjčan ve, kje je to podjetje imelo sedež. Vila, zgrajena 1882, stoji na Podgradu in je kljub propadanju ena od dravograjskih znamenitosti.

Forštauz skriva mnoge zgodbe in je zagotovo ena najbolj znanih (in tudi še neraziskanih) stavb in zgodb iz našega kraja. Povezavo s Kalcherjem smo v društvu lani našli povsem po naključju.

Kasneje so ji dozidali še gospodarsko poslopje, za njo je še danes velik vrt. Če še vedno ne veste, forštauz ali forsthaus, gozdarska hiša pod Lajto. Podjetje je imelo za vzgojo sadik pretežno iglavcev posebno gojišče, ki ga poznamo kot »flanzgartl«. Semena iz storžev jelk, smrek in borov so sušili v stolpu vile na Podgradu in s tem je pojasnjen tudi »turn« ob tej zgradbi.

Kakorkoli, ker je oče Rudolf zelo redko videl svojo družino, se je Maria Anna odločila preseliti se v Unter Drauburg kot se je takrat imenoval naš kraj. Kalcherjevi so stanovali v vili na Podgradu kot še nekaj družin uslužbencev podjetja. Tako starejši brat Rudolf Arthur kot Raimund sta obiskovala šolo v Dravogradu. A družino je prav v letu, ko je Raimund začel šolanje, doletela tragedija – 1896 je umrla mama Anna, stara 39 let, nekaj mesecev pozneje pa še njegov ded v Beljaku, urar Paul Kalcher. Oče Rudofl je po letu in pol žalovanja v Beljaku 16. februarja 1898 poročil sestro svoje žene, Mario Mischou, ki v Dravogradu ni skrbela le za gospodinjstvo, pač pa tudi za svoja posvojena nečaka.

Raimund Mundi Kalcher je bil aktiven tudi pri grafikah za plebiscit. Jugoslavijo je preziral, saj je moral zaradi nje zapustiti svoj dom v Dravogradu.

Raimund Kalcher je končal osnovno šolo v Dravogradu 1901 in se vpisal na državno gimnazijo v Beljaku. V tem času je Beljačan začel risati različne ornamente in skicirati na koščke papirja, ki jih je imel v svoji torbi, kar je opazil tudi njegov učitelj Viktor Mytteis in ga navdušil za slikarstvo. Proti koncu srednje šole se je Kalcher odločil, da želi postati slikar. Maturo je s slabimi ocenami opravil julija 1910 in se vpisal na dunajsko akademijo. Poletje je lahko končno preživel z družino v Dravogradu, kjer je bil tudi njegov brat Rudolf Arthur, ki je v Gradcu doštudiral pravo in končeval doktorat. Čeprav sta si bila z bratom zelo različna, sta oba oboževala mali kraj ob Dravi in dom na Podgradu, kar je Raimund pozneje v življenju večkrat omenil – najlepša leta življenja je preživel prav tu.

Na akademiji ga je 1914 zatekla prva svetovna vojna. Kot je pozneje pisal v spominih, je vedno manj kolegov prihajalo na predavanja, ki so bila vedno redkejša, eden za drugim so odhajali v vojsko. Pomladi 1915 je bil vpoklican tudi sam in bil dodeljen v 8. bataljon poljskih lovcev, ki je se je namestil v Šmohorju nad Beljakom ob Italijanski meji. Ko je 23. maja Italija napovedala vojno Avstro-ogrski, se je Raimund znašel na sami bojni liniji. Časa za slikanje in risbe je bilo malo, vendarle je mladi slikar ovekovečil nekaj dogajanja njihove čete in koroške krajine. Oktobra 1917 se je po znameniti soški bitki za Koroško italijanska grožnja končala, Kalcherja pa so premestili v Kraljevo v Srbijo.

Kalcherjeva najstarejša znana slika iz Dravograda, Robindvor, 1911.

8. enota poljskih lovcev se je v zadnjem letu vojne spet znašla na italijanski fronti, kjer so jih tik pred koncem zajeli Italijani. Takoj po kapitulaciji Avstro-ogrske 1. novembra 1918 se je Kalcher odpravil proti domu v Dravograd. Že v naslednjih dneh in tednih je Dravograd zasedla slovenska vojska in nemško govoreče prebivalstvo je padlo v nemilost. Pomladi 1919 so očeta Rudolfa in Raimunda, ki je bil za povrh še vojak  avstro-ogrske vojske, kot interniranca odpeljali v taborišče v Ljubljano. Po petih mesecih sta uspela zapustiti taborišče in se preko Karavank vrniti v Beljak in od tam nazaj v Dravograd. A po pogodbi iz St. Germaina je Dravograd jeseni 1919 pripadel novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in zgodba družine Kalcher v Dravogradu je bila s selitvijo nazaj v Beljak končana.

Raimund Kalcher se je 1921 poročil (poročen je bil potem še dvakrat), 1923 je dobil edinega otroka, sina Rudolfa (umrl 15. februarja 1943 pri Stalingradu), v naslednjem desetletju je prepotoval velik del Evrope, od Rima do Pariza in pustil velik pečat na koroškem slikarstvu. Kritiki so ga pogosto označevali kot romantičnega modernista, risal in slikal pa je marsikaj – podpisan je tudi na mnogih propagandnih letakih ob koroškem plebiscitu, ki so govorili proti glasovanju za Jugoslavijo.

Knjiga o Kalcherju, izdana 2009 pri založbi Heyn v Celovcu.

Njegovo pot je v knjigi zapisala umetnostna zgodovinarka Dr. Ilse Spielvogel-Bodo iz Beljaka, kjer je tudi katalog njegovih del, vendar ne vseh. V njegovih delih je kar nekaj upodobitev Dravograda – prva je iz 1911, ko je naslikal dvorec na Robindvoru, pa ponovna gradnja železniškega mosta za elektrarno 1942 in trg Dravograd, 1943, naslikan iz smeri Bukovja. Med izginulimi deli po razstavi 1949 na Dunaju so tudi slika Viča, pa akvarel iz 1911, naslikan v flanzgartlu in znamenita panorama iz 1924 iznad Dobrave. Njegova zadnja, prav tako izginula slika, je nastala 1947, ko je zadnjič obiskal Dravograd. Na njej je upodobljen sejm v trgu. 1913 je v Dravogradu po kratki bolezni umrl njegov brat, doktor prava, Rudolf Kalcher, oče Rudolf starejši, gozdarski vodja, pa oktobra 1928 v Beljaku, mačeha Marija pa 1948.

Leta 1949 je Kalcherju predsednik Avstrije podelil naziv profesor, Beljak pa ga je imenoval za častnega meščana. 1955 so mu diagnosticirali raka na debelem črevesu, z boleznijo pa se je boril vse do svoje smrti, 15. oktobra 1959.