10.07.2020 12:45 Urša Prosenjak

Avstrijci se vse odločneje zoperstavljajo sporni ustaški slovesnosti s sicer 60-letno tradicijo.

Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je avstrijski parlament sprejel resolucijo za prepoved hrvaške žalne slovesnosti za žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju pri Pliberku.

Resolucijo o prepovedi so podprle štiri stranke v parlamentu, konservativna avstrijska ljudska stranka ÖVP, Zeleni, socialdemokrati SPÖ in liberalci NEOS, medtem ko je bila desničarska svobodnjaška stranka FPÖ proti. Poslanec FPÖ Hannes Amesbauer je pojasnil, da je bistvena lastnost demokracije ravno svoboda javnih shodov in izražanja in da o tem ne more odločati parlament, pač pa lokalna samouprava.

Poslanka Zelenih Olga Voglauer je izpostavila, da je parlament s podporo resoluciji poslal jasno politično sporočilo, da Avstrija ne bo trpela zgodovinskega revizionizma in poveličevanja ustaškega režima, ki je sistematično preganjal in moril Srbe, Jude, Rome in tudi Hrvate, ki so nasprotovali Neodvisni državi Hrvaški (NDH), je poročala balkanska raziskovalna novinarska mreža (BIRN).

Z resolucijo so pozvali notranje ministrstvo, naj preuči vse možnosti za prepoved prireditve, v skladu z avstrijsko in zakonodajo Evropske unije.

Letošnja prireditev je bila zaradi pandemije odpovedana, so pa dogodek obeležili s polaganjem vencev na zagrebškem pokopališču Mirogoj ter z mašo v katedrali v Sarajevu, ki pa so jo spremljali protesti.

Avstrijci sicer že dalj  časa nasprotujejo prireditvi. Pred dvema letoma so na seznam prepovedanim simbolov dodali ustaško ikonografijo, lani pa je katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem prvič zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti. Ocenili so, da je maša del prireditve, ki se "politično instrumentalizira in je del politično-nacionalnega rituala, ki služi selektivni percepciji in razlagi zgodovine".