Dravograd

Civilna iniciativa za obvoznico jutri z okroglo mizo
Civilna iniciativa za obvoznico jutri z okroglo mizo

Kakšen mora biti status v pokrajinski ureditvi Koroške?

01.03.2020 16:23 Uredništvo

Civilna iniciativa Dravograd Za obvoznico je kot akter pospeševanja prizadevanj za obvoznico v Dravogradu v okviru 3. razvojne osi sedaj aktivna že dobre pol leta.

Na dan ustanovitve civilne iniciative je bil formiran tudi tričlanski odbor, ki ga sestavljajo Rok Kotnik, Andrej Vožič ter Jure Ladra, kasneje se je ekipi pridružil še strokovni sodelavec Milan Prša, univ. dipl. inž. gradbeništva.

CID Za obvoznico ima v peticiji, ki jo lahko tudi bralci podpišete na spletnem naslovu https://www.peticija.online/za_izgradnjo_obvoznice_v_okviru_3_razvojne_osi_v_obini_dravograd, zapisano, da se zavzema za finančno sprejemljivo, občanom prijazno ter dolgotrajno rešitev prometne problematike, ki je na vseh treh pomembnejših cestnih krakih iz leta v leto manj vzdržna, trend povečevanja števila vozil je namreč vseskozi v vzponu. Po podatkih prometnega poročila za leto 2016 (po Intermatic, d.o.o.) je skozi trg v povprečju na dan peljalo 2943 vozil, od tega vsaj 343 težkih tovornih vozil, kar  pomeni, da vsake 4 minute trg prevozi vsaj eno težko tovorno vozilo, poleg tega je ob prometnih konicah v delovnih dneh promet na vseh krakih, tako proti Slovenj Gradcu in Ravnam na Koroškem, Radljam ob Dravi in Avstriji, praktično ohromljen. V luči izgradnje 3. razvojne osi, bodisi do Slovenj Gradca ali Dravograda, pa bo na to cestno traso mimo Dravograda in naprej proti sosednji Avstriji preusmerjenih še več, predvsem tujih, tovornih vozil.

Prizadevanja CID Za obvoznico je z navdušenjem sprejela širša lokalna skupnost, ki je preko podpisov peticije, katerih je sedaj že čez 600, izrazila podporo čim hitrejši izgradnji obvoznice. S tem je bila kar hitro spodbujena širša razprava o pomenu obvoznice in v septembru 2019 je CID Za obvoznico v soorganizaciji z Občino Dravograd kot tudi s sosednjo Občino Labot, kjer se srečujejo s praktično identično prometno problematiko, na Viču pri Dravogradu organizirala javno debato na temo nujnosti obvoznice, tako v Dravogradu kot tudi v sosednjemu Labotu. Poleg tega pa je bila vzpostavljena tudi direktna linija komuniciranja med CID Za obvoznico na eni strani ter Ministrstvom za infrastrukturo ter Direkcijo za infrastrukturo na drugi strani, kar je povečalo informiranost o samem dogajanju, prav tako pa se je CID Za obvoznico vključila tudi v odbor za 3. razvojno os.

V avgustu preteklega leta je bila s strani Referata za gospodarske zadeve in urejanje prostora Občine Dravograd na Ministrstvo za okolje in prostor posredovana tudi dodatna varianta trase obvoznice, ki v mnogih točkah prometno problematiko rešuje dosti bolj elegantno, predvsem dolgoročno vzdržno. CID Za obvoznico je sodelovala pri sestavi dodatne trase, kjer je predloge podpisnikov peticije v shematski načrt izrisal strokovni sodelavec CID Za obvoznico, Milan Prša, univ. dipl. inž. gradbeništva.

Milan Prša pravi, 'Da je trenutno predlagana trasa dobila še alternativni predlog, je vsekakor dobrodošlo že z vidika tega, da občani izbirajo med različnimi predlogi ter posebej v primeru, če pride do zavrnitve prvotne trase. Prvotna trasa namreč preči območja Nature 2000, prvovrstne kmetijske površine pod gradom Bukovje, varovalne gozdove in strma pobočja na področju Bukovja ter viadukta na Dobravo ter z Dobrave proti Ronetu. Prišlo bi tudi do rušitve zgodovinskega železniškega mostu čez Dravo ter posega v varovano območje Zgornja Drava in s tem degradacije sedaj zaščitenega področja in novo urejenih brežin zatoka - jezera za HE Dravograd. Neugodna bi bila tudi delitev športno-rekreativnega področja Dravograda na Koničnem polju med pokopališčem ter igrišči in športno dvorano ŠPiC D. Tako bi zaradi kakršne koli zavrnitve lahko ostali brez obvoznice, oziroma bi se zopet podaljšali roki, s čimer bi Dravograd ostal brez obvoznice v še slabših prometnih razmerah, kot jih imamo sedaj. Prav tako druga varianta trase rešuje problematiko zgoščenega prometa in onesnaževanja okolja (hrup, zrak, itd.) v samem naselju Dravograd, ki ga promet po drugi variantni rešitvi popolnoma obvozi. Alternativni predlog obvoznice tako prometno problematiko v občini rešuje celostno in dolgoročno vzdržno.'

Obvoznica v Dravogradu bo financirana s strani države, in sicer v okviru izgradnje 3. razvojne osi preko državnega prostorskega načrta, kar je vsekakor pozitivno, saj financiranje s tega vidika ne bo problematično. Državni prostorski načrt se bo sprejemal vsaj do predstavitve osnutka, ki je predviden ob koncu letošnjega leta. Do takrat je tudi možno s strani širše lokalne skupnosti in lokalne samouprave predočiti morebitne dodatne predloge in komentarje na obe dosedanji trasi, oziroma ponuditi tudi dodatno možnost trase. Vsekakor pa CID Za obvoznico zasleduje svoj prvotni namen, zaradi česar je bila ustanovljena, to je stremeti k čimprejšnji realizaciji projekta obvoznice v Dravogradu.

Prav z namenom informiranja ter podajanja dodatnih predlogov ter pobud CID Za obvoznico 3. marca 2020, ob 18.00 uri v prostorih Mladinskega centra Dravograd organizira okroglo mizo na temo obvoznice v Dravogradu, z naslovom Obvoznica za danes in jutri, na kateri bodo gostili tudi oba koroška poslanca, Jožeta Lenarta ter Janija Prednika, prav tako tudi koordinatorja Mladinske iniciative za 3. razvojno os, Andreja Grobelnika, župana Mestne občine Slovenj Gradec, Tilna Kluglerja, ter podžupana Občine Dravograd, Antona Preksavca. Okrogla miza bo javna, zato vsi zainteresirani vljudno vabljeni.

Koroška Danes

Kontakt z nami

© Copyright 2016-2018 Koroška Danes