30.07.2019 14:16 Urša Prosenjak

Slovenjgradčane, ki prebivajo v naselju S8, je to jutro pričakalo neprijetno presenečenje. Okoli 5. ure zjutraj so namreč lastniki hmeljišč v bližini naselja pričeli škropiti, o čemer pa krajani niso bili predhodno obveščeni.

Tokratna situacija sicer ni prva, prebivalci se že dalj časa soočajo z nenapovedanim škropljenjem, vendar je tokratno ravnanje lastnikov hmeljišč toliko bolj presenetljivo, saj je pred nedavnim župan MOSG Tilen Klugler pozval hmeljarje k doslednemu upoštevanju Pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ta namreč v 7. členu opredeljuje navodila v zvezi z obveščanjem javnosti v primeru tretiranja kmetijskih površin s fitofarmacevtskimi sredstvi in nalaga lastnikom zemljišč, da javnost vsaj 24 ur pred načrtovanim škropljenjem  o tem obvestijo na krajevno običajen način. Kljub temu krajani niso bili obveščeni.

Na dogodek so se odzvali v CIVOZ – Civilni iniciativi za varovanje okolja in zdravja občanov SG. Po njihovih besedah naj bi sicer javni zavodi v neposredni bližini hmeljišč bili obveščeni, javnosti –krajanov, ki živijo ob hmeljiščih – pa naj hmeljarji ne bi želeli obveščati.

 »Sprašujemo se, zakaj se uporabniki fitofarmacevtskim sredstev tako otepajo tega minimalnega, a hkrati nujnega koraka naproti zaskrbljeni javnosti, ki bi omogočil, da se ljudje ne izpostavljajo FFS, ter zaščitijo svoje živali in vrtnine, kot to svetuje Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer svetujejo umik v notranje prostore, pokrivanje vrtnin itd. Nenazadnje bi to tudi zelo verjetno vsaj nekoliko pomirilo ljudi in pripomoglo k vzpostavitvi normalnega dialoga med vsemi stranmi. Trenutno nasprotovanje obveščanju oz. posredovanju informacije kje, kdaj in s čim se bo tretiralo obdelovane površine, pa kvečjemu poraja dodatne dvome in vzbuja prepričanje, da se morda informacije namenoma prikrivajo,« pojasnjuje CIVOZ, ki se že dalj časa zavzema za kvalitetno bivalno okolje prebivalcev Slovenj Gradca. Zavedajo se tako pomena hmeljarstva za regijo kot tudi pomena uporabe FFS za panogo, želijo pa vzpostaviti odkrit dialog med krajani in hmeljarji, vendar se zdi, da hmeljarji tega nočejo.

»K temu pripomore tudi dejstvo, da nekateri pridelovalci nasprotujejo monitoringu v Šmartnem, saj da je tam ''zaradi prizadetosti hmelja po toči potreben poseben tretma rastlin''. V času, ko je informacijska tehnologija popolnoma prepletena z našim vsakdanjim življenjem in je pretok informacij neverjetno preprost odpade tudi razlog, da bi to povzročilo dodatno delo, pa tudi nikakršni stroški ne bi nastali zaradi obveščanja. Uporabniki FFS so na družbenih omrežjih resnično pozvali, naj jih kontaktirajo tisti, ki želijo biti obveščeni, do nas pa je prišla informacija, da je vsaj en posameznik, ki je želel dobiti te informacije prejel ne ravno prijazen klic, kjer je moral pojasnjevati 'kaj ima proti hmeljarjem, zakaj hoče želene informacije,…', na koncu mu je bilo sicer obljubljeno, da bo obveščen, vendar je bila dana obljuba prelomljena.« Tovrstni dogodki še povečujejo razkol med obojimi, obenem pa rušijo zaupanje krajanov v poštenje hmeljarjev in porajajo dodatne dvome.

»Trenutno stanje je do ljudi žal kruto, saj jih zjutraj ali pozno zvečer prebudi vonj po kemiji in zvok škropilnic. Zelenjava, ki raste v bližini in za vzgojo katere je bilo potrebno ogromno truda, je polna zanosov FFS in je ni priporočljivo uživati, saj ni bila predhodno zaščitena ali pa pobrana z vrta. V zgodnjih dopoldanskih urah, po tretiranju, ko NIJZ še vedno odsvetuje gibanje v bližini tretiranih površin, pa lahko vselej vidimo ljudi, ki se sprehajajo v bližini in se nevede izpostavljajo tveganjem. Končno je potrebno torej reči stop sprenevedanju in ljudem omogočiti ustrezen odziv na škropljenje, ne pa da s(m)o prepuščeni sami sebi in informacijam, ki jih dobimo iz druge ali tretje roke,« poudarja CIVOZ.

Za komentar smo zaprosili tudi Hmeljarje mislinjske doline, vendar do zaključka redakcije še nismo prejeli odgovora.