06.07.2019 16:47 Uredništvo

Na posvetu GZS – Koroške gospodarske zbornice so gospodarstveniki razpravljali o problematiki sprememb na področju minimalne plače, do katerih naj bi prišlo s 1. januarjem prihodnjega leta. Izpostavili so predvsem negativne učinke novele zakona na konkurenčnost koroškega gospodarstva in odziv gospodarskih subjektov glede na značilnosti Koroške kot industrijske in izvozno usmerjene regije. Izrazili so skrb, da bi dvig minimalne plače oslabil koroško gospodarstvo, zato predlagajo, da se vse sile usmerijo v zamik dviga minimalne plače.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je izpostavil, da bo po izračunih GZS v 2020 kot posledica učinkovanja novele zakona o minimalni plači (ZPM) 51 odstotkov zaposlenih prejemalo doplačila do minimalne plače. Dosegamo rekordno zaposlenost, masa plač v gospodarstvu se je v zadnjem desetletju povečala za 24 %, število prejemnikov minimalne plače pa je do letos upadalo. V zadnjih letih se je v Sloveniji razmerje med minimalno in povprečno plačo zvišalo, in sicer s 44,2 % minimalne plače (2009) na 54,1 % (2018). V letu 2018 je bila Slovenija na 1. mestu po deležu minimalne plače v povprečni plači. S 1. januarjem 2020 se bo razmerje med minimalno in povprečno plačo dvignilo še za 1 odstotno točko na 55 %. Dejstvo je, da minimalna plača povzroča uravnilovko in manjša delež mase plač za variabilno nagrajevanje. Pojasnil je, da se v obdobju nižjih cen (deflacije) minimalna plača ni znižala, kar pomeni, da je njena realna kupna moč porasla tudi takrat. V obdobju od 2009 do 2019 je bila sicer kupna moč minimalne plače realno višja za 34 odstotkov, medtem ko so cene porasle le za 12,2. Jasno je izpostavil, da minimalna plača ni tržni inštrument (kot denimo povprečna plača) ter otežuje zaposlovanje v času nizke ali morebiti negativne nominalne gospodarske rasti.

 »Na GZS izvedena analiza, v kateri je sodelovalo 60 podjetij iz 17 različnih dejavnosti, ki so zaposlovala 20.468 ljudi, je pokazala, da se bo 46 % podjetjem iz vzorca obračunska kategorija bruto plače 1 na mesečni ravni povečala do 3 %,« je povedala Cvetka Furlan, samostojna svetovalka v Pravni službi GZS. Pri 27 % podjetij se bo masa bruto plač povečala med 3 do 6 %, pri 12 % pa med 6 in 9 %. Pri skoraj 15 % podjetij se bo v letu 2020 masa plač povečala nad 9 %. Kot je pojasnila Furlanova, so podjetja v anketi navedla, da bo prišlo ob uveljavitvi določb ZMP v letu 2020 in spremembi strukture minimalne plače posledično do dviga nekaterih cen vhodnih materialov in storitev pri dobaviteljih, kar bo vodilo tudi do dviga ostalih stroškov poslovanja. Kot možne ukrepe so podjetja navedla pospešeno avtomatizacijo delovnih mest, kjer je to izvedljivo; optimizacijo ostalih stroškov poslovanja; spremembo sistemov nagrajevanja v podjetju, pa tudi pospešeno selitev enostavnih delovnih mest iz Slovenije ter ustrezno prilagoditev števila zaposlenih.

 V razpravi so udeleženci posveta izpostavili pomen ohranjanja konkurenčnosti koroških družb, saj se za zagotavljanje le-te masa za plače ob spremenjenih pogojih ne bo mogla zviševati. S tem se pojavi večja uravnilovka, kar bo ob manjšem prostoru za variabilno nagrajevanje povzročilo problem motivacije zaposlenih. V regiji je pričakovati težave zaradi velikega deleža predelovalnih dejavnosti, kjer visok strošek dela izhaja iz delovno intenzivnih dejavnosti. Glede na to, da bodo spremembe najprej vplivale na izvozno usmerjeno gospodarstvo, se veliko koroških družb že sooča s problematiko, ki jo zakon prinaša. Zaradi slednjega je pobuda koroškega gospodarstva, da se vse sile usmerijo v zamik uveljavitve uresničevanja zakona.