19.01.2019 13:15 Urša Prosenjak Urša Prosenjak
Čeprav “loterijskega denarja” ni dovolj za celotno obnovo in ponoven zagon Rimskega vrelca, obstajajo drugačne možnosti za rešitev Korošcem tako ljubega kraja. Eno izmed njih je predstavila Ekoci – ekološka civilna iniciativa. Zamisel, kako bi s povezovanjem med vsemi deležniki ter s pregovorno koroško vztrajnostjo Rimskemu vrelcu omogočili nov začetek in obuditev nekdanjega blišča, so predstavniki Ekoci Irena Rotar, Mateja Rotar in Aleš Pavlin predstavili tudi županu Občine Ravne na Koroškem dr. Tomažu Roženu, ki je pokazal pripravljenost na sodelovanje.
V Ekoci– ekološki civilni iniciativi predlagajo Občini Ravne, da denar iz naslova loterijskega dobitka vendarle vloži v obnovo. Do preostalih sredstev bi prišli s pomočjo razpisov in manjših vlagateljev, pomemben segment pa bi bilo tudi “aktivno državljanstvo”. Korošci, ki z obžalovanjem opazujejo propad koroške vedute, bi lahko s svojim prostovoljnim delom pripomogli k njeni ohranitvi, njihov trud pa bi bil prepoznan tudi po zagonu kompleksa. Po vzoru nekdanjih udarniških akcij ter mladinskih in študentskih delovnih brigad bi prostovoljci sodelovali pri obnovi, v zameno za vloženo delo pa bi prejeli vrednostnice, ki bi jih po začetku obratovanja obnovljenega Rimskega vrelca lahko koristili v ponudbi objekta. Že samo delo pa bi omogočalo medgeneracijsko povezovanje, sklepanje novih prijateljstev in krepitev koroške zavesti. Rimski vrelec bi ob pomoči in podpori vseh deležnikov, ki bi poskrbeli tudi za trženjski vidik, postal pomembna turistična destinacija, ki bi veliko ponujala tako domačinom, kot tudi oddaljenim turistom.
Župan dr. Tomaž Rožen je z zanimanjem prisluhnil pobudi, a je opozoril na morebitne težave, saj gre za zelo zahtevno investicijo, ki bi terjala visoko mero angažiranosti in odgovornosti vseh deležnikov. Občina se že 10 let intenzivno trudi z iskanjem kupca za zdraviliški kompleks, a so se vsi poskusi doslej izkazali za neuspešne. Po tem, ko se niti širše ni našlo investitorja, ki bi prevzel celoten kompeks, se župan strinja, da je potrebno razmisliti tudi o možnosti, da Rimski vrelec ostane v lasti občine, objektu se spremeni namembnost, prostori v obnovljeni stavbi pa bi se namenili za različne dejavnosti in se tako tudi oddali v najem različnim najemnikom, kar bi tudi zanje povečalo dostopnost najema delov objekta.
Irena Rotar ob tem poudarja, da pri Rimskem vrelcu ne gre le za gostinsko turistični objekt, pač pa je na zemljišču tudi vodni vir, ki mora ostati javno dostopen. Prav to je tudi glavni razlog, da Ekoci išče konstruktivno rešitev trenutne situacije. Že pred leti so namreč opozarjali na neodtujljivo pravico do vode in končno dosegli tudi vpis te pravice v ustavo. Rotarjevo zato ob morebitni prodaji kompleksa skrbi negotova usoda vode. Župan na to odgovarja, da je skrb odveč, saj se je zemljišče vedno prodajalo s pogojem, da voda ostane javna, oziroma je bila voda izvzeta iz ponudbe.
Prvi korak do oživitve Rimskega vrelca bo posvet, ki bo eden izmed prvih dogodkov v novi večnamenski dvorani v Kotljah, na katerem bodo predstavili različne modele sodelovanja, med drugim tudi primer Fontane v Žalcu, ki je bila postavljena s pomočjo loterijskega dobitka, projekt pa je ugodno vplival na razvoj celotne savinjske regije.
Prijava omogoča lažje komentiranje.