04.01.2019 21:14 Artur Švarc Slovenski pozdrav
Naše dobre misli so delovale – družina Kobolt je s svojo prisrčnostjo, nastopom in lastno pesmijo zmagala na tekmovanju Družina poje v okviru oddaje Slovenski pozdrav.
Prejšnji teden so Koboltovi v polfinalu s pesmijo Prelepi Sloveniji premagali družino Plut, v finalu pa so po mnenju strokovne komisije bili boljši tudi od narodno zabavnega ansambla Frančič. Za razliko od večine sodelujočih družina Kobolt ni aktivno udeležena v glasbenem poslu, pač pa igrajo za lastno veselje in če kaj pooseblja natečaj Družina poje, so to prav oni.
Ata Peter in mama Sara sta zobozdravnika v Mežici, štirje otroci pa se vsak na svoj način šolajo tudi glasbeno.
Koboltovi so oktobra izpadli, potem ko so odpeli priredbo Življenje je lepo, novembra pa so se vrnili v igro s posebnim povabilom strokovne žirije kot četrta družina za polfinale. Z lastno skladbo, ki jo je napisala Sara Kobolt, so presenetili vse, tako producente kot voditelje in tudi publiko. Sara je naredila tudi aranžma za spremljajoči ansambel, pesem pa so za razliko od ostalih sodelujočih v oddaji, v celoti odpeli v živo, kar je še toliko težje.
V enem mesecu so izpilili všečno pesem, ki hitro ostane v ušesu.
Po Petrovem mnenju je glavna razlika proti ostalim, da so šli v to brez vseh pričakovanj, zgolj z namenom uživati v nastopu in tem, kar počnejo.
»S Saro naju je skrbelo, kako bodo otroci uspeli odpeti v živo, ali bo prisotna trema, a sva bila presenečena, sploh punci (Klara, 11 in Anamarija, 8) sta odlično držali dvoglasje. Z Jakobom sva pela tretji glas, presenetil me je tudi on, saj je igral harmoniko v živo in še pel zraven.«
Koboltovi so že peli prej, na različnih prireditvah, a še nikoli kot cela družina skupaj.
»To je bil neke vrste zagon, da smo začeli peti skupaj.«
In kaki so občutki po zmagi?
»Tu mi je prišel tvoj nasvet še kako prav,« je povedal Kobolt v pogovoru z mano. »Nismo šli na zmago, ampak na to, da poskušamo priti na oder zaradi glasbe in da tam uživamo. Mene je to zelo sprostilo – želel sem dobiti tisti občutek, zaradi katerega te vleče na oder, brez treme, ampak za užitek. Večkrat, ko sem šel na oder, bolj nam je to postalo všeč. Iskali smo perfekcijo, zase, ne zaradi TV in da se imaš fajn. Vse ostalo je slučaj, ki pride zraven.«
S Petrom se poznava še iz srednje šole, v času faksa v Ljubljani sva tudi ustvarila nekaj pesmi skupaj, ki jih bova predstavila še letos.
»Ostali imajo čisto drugačne, profesionalne prijeme, Plutovi imajo celo PR-ovca, a pri tem so malo pozabili, da je glasba zato, ker je fajn. Mi sploh nismo posneli pesmi in šele zdaj so producenti oddaje prišli na idejo, da bi to posneli studijsko. Mi smo to naredili doma na klavinovi, ne pa v studiju.«
Peter se je o kompleksnosti aranžiranja in usklajevanju inštrumentov poklonil Sari: »Jaz začutim, ko ima nekdo glasbo 'odzadaj' v glavi, sam sem glasbenik, nisem pa producent, lahko se naučim igrati, orglice in kitaro, odigram, a ona ima nekaj več, ona to strese iz rokava. Tako za hec. Če bi lahko, škoda da se ne ukvarjam več z glasbo.«
In kaki so načrti za prihodnje?
»Kar bo prinesel čas, bo pač prinesel čas, mi nismo šli v nobene plane, nismo pričakovali takega odziva. Igrali smo na državni proslavi v Mežici kot gosti, vabijo nas na dobrodelne koncerte in prireditve, igrali smo celo že na poroki. Mi smo še vedno čisti amaterji. Na pram drugim sodelujočim, ki so že zdaj usmerjeni v glasbeno industrijo, ki delajo načrte že za vnuke, smo mi tu še amaterji, šovbiznis nam je tuj, ekonomija tu nam je tuja. Niti to ni bil naš namen. Bolj mi je važno, da otroci naredijo šole, da se sami postavijo.«
Vsekakor pa nastopa niso vzeli z levo roko, vaja je bila pod ostro taktirko Sare.
»Pri otrocih je tako, enkrat so razpoloženi, enkrat niso. Sara je dobro poskrbela za kilometrino z vajami, da so tudi otroci v tem uživali, da treme pravzaprav ni bilo.«
Karkoli bo prinesla prihodnost, Koboltovi glasbe ne bodo postavili v kot, že zaradi sebe ne. In to je tisto kar šteje, če uživajo oni, bomo tudi poslušalci in gledalci.
Prijava omogoča lažje komentiranje.