16.11.2018 08:02 Urša Prosenjak Urša Prosenjak

Koroška je v več pogledih degradirana regija, čeprav se nekatera koroška podjetja uvrščajo v sam vrh slovenskega gospodarstva. O nenavadnem razkoraku med tema dejstvoma in o vplivu obdavčitve kapitalskih dobičkov na razvoj lokalne skupnosti so na okrogli mizi, ki ji je na Ravnah na Koroškem organiziral lokalni odbor stranke Levica, spregovorili kandidat za župana občine Ravne in direktor območne enote ZPIZ Vilko Černovšek, poslanec v DZ Franc Trček in Milan Mrđenović.

Visoki dobički, ki jih dosegajo podjetja na ozemlju lokalnih skupnosti v Mežiški dolini ne zagotavljajo večjega standarda prebivalstva in uspešnosti občin. To je bila ena izmed sklepnih ugotovitev torkove okrogle mize na Ravnah.

Dokaz za to sta predvsem občini Mežica in Črna na Koroškem, ki spadata med razvojno najbolj zapostavljene občine. V obeh beležijo negativen prirast prebivalstva, kar pomeni, da se letno več ljudi odseli, kot priseli. Prav tako podatki NIJZ kažejo, da je zdravstveno stanje krajanov, zlasti otrok, slabše od povprečja. Zaradi dogoletne težke industrije je okolje kljub poskusom sanacije še vedno onesnaženo, kar vpliva na zdravje otrok, ki imajo pogosto povišane vrednosti svinca v krvi ter številne s tem povezane zdravstvene težave. Dotrajana je tudi infrastruktura. 

Toda prav v teh dveh občinah posluje dobičkonosno podjetje TAB d. o. o. ki je v zadnjih 8 letih zabeležilo 143 milijonov evrov čistega dobička, kar pa ne pomaga pri izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev v teh občinah. Prej nasprotno, saj je prav težka industrija glavni vzrok onesnaženosti okolja, vpliva pa tudi na stanje infrastrukture, ki jo uporablja. Kljub temu industrija ne vrne lokalnemu okolju toliko, kolikor od njega v več pogledih vzame.

"V primeru TAB je zanimivo, da so lastniki domačini, ki bi lahko prispevali k lokalnemu okolju, v čemer se razlikuje od, denimo ravenskega Metala, ki je del holdinga SIJ, kamor tudi odteka dobiček, preden bi se lahko vrnil na Koroško, kjer je bil ustvarjen," poudarja Vilko Černovšek in dodaja, da je na Koroškem največ najdaljših bolniških staležev. "Kar pomeni, da so na eni strani visoki dobički, na drugi strani pa bolni ljudje." 

Na Ravnah je zgodba podobna. Tamkajšnja podjetja skupine SIJ - slovenska industrija jekla kljub visokim dobičkom v zadnjih letih bolj malo prispevajo k razvoju občine in njenih prebivalcev. "Podjetja ustvarjajo dobiček, v lokalno okolje pa ne vrnejo nič. Po podatkih poslovnega poročila je v letu 2016 Metal Ravne namenil vsem lokalnim društvom skupno 68.000 €, imajo pa 174 milijonov € prihodka," opozarja Vilko Černovšek.

Davki od dobičkov pravnih oseb praviloma odtekajo v državni proračun v Ljubljano, čeprav bi ta denar bolje služili v občinskih proračunih Mežiške doline. S podobnimi težavami se soočajo tudi nekatere druge regije, kar je predstavil poslanec DZ Franc Trček, ki kot Mariborčan dobro pozna primer podjetja Henkel. Izpostavil je nujnost ureditve zakonodaje na tem področju.

Na absurd zakonodaje je nazorno opozoril Milan Mrđenović, ki je spomnil na nedavni loterijski dobitek na Ravnah na Koroškem: "Dobitnik je kot fizična oseba moral takoj plačati občini 15% davka na dobitek, na drugi strani pa imamo podjetja, ki uporabljajo infrastrukturo, ki jo je ustvarilo lokalno okolje, in zlorabljajo zakonodajo, da jim ni treba vrniti nazaj v lokalno skupnost, ki jim je to ponudila."

Udeleženci okrogle mize so bili enotnega mnenja, da bi država od podjetij, ki kujejo visoke dobičke morala zahtevati investiranje v razvoj, lokalne skupnosti, odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, visoke plače zaposlenih ter seveda družbeno in okolijsko odgovornost. Vsekakor pa bo potrebna sprememba davčne zakonodaje na področju davka na dohodek pravnih oseb in pravična obdavčitve kapitalskih dobičkov.